Konferenca:
ZDRAVO, DELAM VARNO. - 7. konferenca o varnosti in zdravju na delovnem mestu

Trajanje konference: 1-dnevna konferenca

Info

Število razpoložljivih terminov: 1

Najbližji termin: 10.6.2021

Kraj: V živo prek spleta

Kotizacija: 189 € brez DDV

Čas trajanja: 9:00-13:00

Tema

Program konference smo zasnovali tako, da ni namenjen samo strokovnjakom, ki pokrivajo to področje v podjetjih, ampak nudi praktične rešitve in napotke tudi tistim podjetjem, ki nimajo zaposlenega specialista za to področje in si te naloge razdelijo znotraj kolektiva.

Srečanje je namenjeno vsem, ki se ukvarjate z vodenjem zaposlenih, s kadrovskim in pravnim področjem ter področjema varnosti v organizacijah ter zdravja in varnosti pri delu.

V skladu s Pravilnikom o stalnem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu (UL RS, št. 78/19), bodo strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu prejeli 11 KREDITNIH TOČK.

Vljudno vabljeni višji in srednji vodstveni kader, predstavniki, zdravstveni delavci in vsi, ki ste odgovorni za varnost in zdravje zaposlenih na delovnem mestu.

  Termini in prijava

Kraj
Datum
Predavatelj
Cena
Prijavite se
  • V živo prek spleta
  • 10.6.2021 - 10.6.2021
  • prof. dr. Metoda Dodič Fikfak dr. med., spec. MDPŠ, Vanja Šisernik, Blanka Koščak Tivadar, dr. Matej Miklavec, Olga Andrejek
  • ZDRAVO, DELAM VARNO - 7. konferenca (za prijave ZADNJI HIP: 145EUR+DDV, za 2 osebi 189EUR+DDV)
  • 189 € + DDV
Ta termin je žal razprodan.

Še vedno so na voljo prosta mesta.
Na voljo le omejeno število mest.
Ta termin je žal razprodan.
Potrjena izvedba.

Program

PROGRAM:

Ali je COVID19 lahko poklicna bolezen in česa vse ne smemo spregledati?

(Predavateljica: prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak, dr. med., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa)

Za zaposlene, ki so se s SARS CoV-2 okužili na delovnem mestu, priznavanje okužbe kot poklicne bolezni predlagata tako Mednarodna organizacija dela in Svetovna zdravstvena organizacija, uporablja pa jo tudi večina držav, ki beležijo takšne okužbe, seveda ob natančnih in transparentnih kriterijih za priznavanje poklicne bolezni.

Poškodbe na delovnem mestu in poklicne bolezni – meje delodajalčeve odgovornosti

(Predavateljica: Vanja Šisernik, odvetnica)

Delodajalci se vse pogosteje srečujejo z odškodninskimi zahtevki delavcev v zvezi s poškodbami na delovnem mestu in poklicnimi boleznimi. V prispevku bo predstavljena novejšo sodna praksa s področja odškodninske odgovornosti delodajalca. Izpostavljene bodo pasti posameznih oblik zavarovanj, ki jih imajo delodajalci sklenjene za ta namen, saj se je v praksi izkazalo, da sklenjena zavarovanja odgovornosti delodajalca ne krijejo v celoti.

Kako omilimo in preprečimo simptome v zgornjem udu - roki, dlaneh, prstih?

(Predavateljica: Blanka Koščak Tivadar, mag. vzg. in men. v zdr., dipl. fiziot., Fizioterapija Mediko)

Težko fizično delo, delo v pisarni, uporaba slikovnega zaslona in miške lahko ob dolgotrajni uporabi pospešijo različne simptome v zgornjem udu. Sem sodijo različne patologije povezane z držo in ponavljajočimi gibi npr. utesnitveni sindrom v zapestju (sindrom karpalnega kanala), kar lahko posledično povzroči  postravmatske ali degenerativne spremembe, vnetne spremembe tetivnih ovojnic ali/in ostalih tkiv. V prispevku bo predstavljeno, kako lahko delujemo preventivno.

Ali vemo kdo je v organizaciji ključna oseba - odgovorna za načrtovanje in kako ukrepati ob potresu?  

(Predavateljica: Olga Andrejek, direktorica Urada za preventivo, usposabljanje in mednarodno sodelovanje)

  • Ali delujemo na potresno ogroženem območju?
  • Kako potres (različne stopnje) vpliva na našo organizacijo, naše delovanje?
  • Kakšna je potresna odpornost naših objektov?
  • Ali imamo izdelano oceno tveganja organizacije tudi za primere naravnih in drugih nesreč? Ali imajo lahko vpliv na naše ključne poslovne partnerje?
  • Kakšno je sprejemljivo tveganje naše organizacije na potres? Kaj je bilo narejenega in kakšni so načrti za dosego sprejemljivega tveganja na potres?
  • Ali vemo kdo je v organizaciji ključna oseba – odgovorna oseba za načrtovanje in ukrepanje ob potresu?
  • Vloga civilne zaščite.  
  • Ali smo dolžni izdelati načrte zaščite in reševanja za primer potresa?
  • Ali smo usposobljeni za ustrezno ukrepanje ob potresu v našem delovnem okolju (pred, med, po potresu)?
  • Kaj lahko naredimo za izboljšanje pripravljenosti na potres takoj, kakšni so izzivi za naprej?

Zavestno poslušanje - skrivnost dobrih odnosov in zadovoljstva

(Predavatelj: dr. Matej Miklavec, Transformative coaching & Listening workshops)

V negotovih stresnih okoliščinah, kar velja tudi za današnji čas,  je učinkovita komunikacija bistvenega pomena za dobre odnose, rezultate in zadovoljstvo, tudi pri delu. Poslušanje ni samoumevno; je temeljna veščina komunikacije, na katero smo v vsej naglici dela pozabili in jo lahko bistveno izboljšamo, če se bomo zavedli omejujočih ovir in potencialov poslušanja. 

  • Prevzemanje odgovornosti za učinkovito komunikacijo,
  • kaj je poslušanje in kako ga lahko izboljšamo,
  • kakšne so ovire pri poslušanju in kakšni potenciali,
  • kako poslušati, da smo bolj potrpežljivi in se izognemo konfliktom.

Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja: med teorijo in prakso

(Predavateljica: Tatjana Zidar Gale)

BONUS PREDAVANJA (posnetek):

(Predavateljica: Saša Stopar, licencirana AFP osebna trenerka (1,2), inštruktorica skupinskih vadb)

Samo zdravi smo lahko uspešni: Po jutru se dan pozna

 »Po jutru se dan pozna« - kako boste preživeli današnji dan? Boste ves čas pod stresom, nenehno nekam hiteli? To, kako začnemo dan, vpliva na naše počutje tekom celega dne.

Če že zjutraj samo hitimo, se bomo verjetno tako počutili še ves dan. Pomembno je torej, da bomo naša jutra začeli umirjeno in z optimizmom.

Predavateljica prikazuje, zakaj je pomembno, da si vsako jutro vzamemo nekaj minut in tako rekoč "poženemo kri po žilah". Predstavlja pa kratko jutranjo vadbo, s pomočjo katere boste lahko vsak svoj dan začeli polni energije.

Samo zdravi smo lahko uspešni - Začnimo kar v pisarni

Delo v pisarni pomeni 8 in več ur v sedečem položaju. Kaj lahko naredimo, da ne bomo čutili posledic, na primer bolečin v križu, nogah, zategnjen vrat...? Samo zdravi smo lahko uspešni, zato si vzemite 15 minut in si oglejte ta video, v katerem licencirana osebna trenerka razloži in pokaže, kateri so bistveni prvi koraki do dobrega počutja.

 

Udeleženci lahko predavateljem vnaprej posredujete morebitne dileme oz. vprašanja iz obravnavane tematike, na katera bi želeli, da vam na srečanju odgovorijo predavatelji. Vaša vprašanja sprejemamo na naslovu konference@dashofer.si (vprašanja sprejemamo do 5 dni pred dogodkom).

Kotizacija: 189 EUR + DDV

UGODNOSTI ob prijavi ZADNJI HIP:  dve osebi, ena kotizacija: 1 + 1 gratis!

 - 145 EUR + DDV (za eno osebo),

 - 189 EUR + DDV (za dve osebi).

    (popust za ugodnosti ob prijavi bo upoštevan na računu).

 

Kraj konference

Spletna konferenca (platforma Zoom).

Namen

Z veseljem sporočamo, da pripravljamo konferenco o varstvu pri delu, kjer bomo spregovorili o vseh pravnih okvirih in spremembah, ki so pomembne za vsakega delodajalca. Naši strokovnjaki, ki pozorno spremljajo razvoj dogodkov na področju varnosti in zdravja pri delu, bodo pojasnjevali dileme in podali koristne informacije in seveda nasvete, da bo vaše poslovanje še lažje.

Vabljeni višji in srednji vodstveni kader, predstavniki, zdravstveni delavci in vsi, ki ste odgovorni za varnost in zdravje zaposlenih na delovnem mestu.

Kontaktna oseba

Tatjana Kert
tatjana.kert@dashofer.si
01 434 55 29
040 895 501

Ciljna skupina

Program konference smo zasnovali tako, da ni namenjen samo strokovnjakom, ki pokrivajo to področje v podjetjih, ampak nudi praktične rešitve in napotke tudi tistim podjetjem, ki nimajo zaposlenega specialista za to področje in si te naloge razdelijo znotraj kolektiva.

Srečanje je namenjeno vsem, ki se ukvarjate z vodenjem zaposlenih, s kadrovskim in pravnim področjem ter področjema varnosti v organizacijah ter zdravja in varnosti pri delu, prav tako pa tudi tistim, ki jih ta problematika še posebej zanima.

Predavatelji

prof. dr. Metoda Dodič Fikfak dr. med., spec. MDPŠ

prof. dr. Metoda Dodič Fikfak dr. med., spec. MDPŠ

prof. dr., spec. MDPŠ, je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Vanja Šisernik

Vanja Šisernik

Odvetnica Vanja Šisernik je svojo odvetniško poklicno pot začrtala v letu 2003, ko je po opravljeni diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani delovne izkušnje in znanja pričela pridobivati z delom v notariatu in odvetniški pisarni. V okviru lastne odvetniške pisarne se tudi ob sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki v pretežnem delu posveča reševanju kompleksnih pravnih problemov s področja delovnega in gospodarskega prava.

Blanka Koščak Tivadar

Blanka Koščak Tivadar

Blanka Koščak Tivadar je diplomirana fizioterapevtka z bogatimi kliničnimi izkušnjami in aktivna predavateljica na domačih in tujih strokovnih srečanjih. Poučuje anatomijo bodoče maserje, izvaja promocijo zdravja po podjetjih in je članica NPK komisije. Je vneta zagovornica gibanja, zdravega življenja in poudarja pomen opolnomočenja posameznika. Po zaključenem magistrskem študiju, nadaljuje izobraževanje kot doktorska študentka Kineziologije na Fakulteti za šport, kjer preučuje vpliv telesne dejavnosti na kognitivne sposobnosti starostnikov.

dr. Matej Miklavec

dr. Matej Miklavec

je coach za razvoj osebnih potencialov, ki dela s posamezniki in timi v ambicioznih podjetjih, kjer se zavedajo tudi pomena dobrih odnosov in zadovoljstva zaposlenih za nove rezultate. Je član mednarodne zveze za poslušanje ILA.

Olga Andrejek

Olga Andrejek

je leta 1987 diplomirala na Fakulteti za družbene vede, smer obramboslovje, od 1985 do 1996 je bila zaposlena kot profesorica in pomočnica ravnatelja na Srednji lesarski šoli v Ljubljani. Na Ministrstvu za obrambo, Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlena od novembra 1996. V svoji karieri je opravljala različne naloge in vodstvene funkcije znotraj uprave za zaščito in reševanje. Bila je vodja oddelka za načrtovanje (2000-2008), vodja sektorja za usposabljanje v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu (2008- 2015), koordinatorica izpostav uprave za zaščito in reševanje (2015-2017).  Od 2017 opravlja naloge direktorice Urada za preventivo, usposabljanje in mednarodno sodelovanje. Je članica uredniškega odbora revije UJMA in članica Strokovnega centra RKS. Od leta 2008 je predavateljica v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje, predavateljica v Gasilski šoli. Je izvajalka programa usposabljanja za izdelavo načrtov zaščite in reševanja ter vodja delavnic za pripravo in izvedbo vaj zaščite in reševanja. Večkrat je bila v vlogi vodje skupine za pripravo vaj, s svojimi prispevki sodeluje na strokovnih posvetih in srečanjih doma in v tujini. Je članica različnih medresorskih delovnih skupin.

Bila je soavtorica priročnika za učitelje izbirnega predmeta Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (2011), s prispevkom je sodelovala v zborniku Managing the Consequences of Terrorist Acts (2012), objavila je več prispevkov v reviji UJMA, izdelala je več državnih načrtov  zaščite in reševanja za različne naravne in druge nesreče, je soavtorica programov usposabljanja.  

Reference

Časovni razpored

09.00 - 09.40  Kako omilimo in preprečimo simptome v zgornjem udu - roki, dlaneh, prstih?

09.40 - 10.30  Poškodbe na delovnem mestu in poklicne bolezni – meje delodajalčeve odgovornosti.

10.30 - 10.45 Odmor

10.45 - 11.30 Ali vemo kdo je v organizaciji ključna oseba - odgovorna za načrtovanje in kako ukrepati ob potresu? 

11.30 - 11.45 Odmor

11.45 - 12.30 Zavestno poslušanje - skrivnost dobrih odnosov in zadovoljstva.

12.30 - 13.15 Ali je COVID19 lahko poklicna bolezen in česa vse ne smemo spregledati?